Ista jaz

Privzet

Medtem, ko so razglasili oranžen alarm zaradi minusa pozimi, kar seveda pojmujem kot prvovrstni idiotizem, jaz vsako jutro rinem v ta zajeban hrib, kar v teh dneh pomeni pri -15, ob tem seveda vsem znancem, tudi le bežnim, prekolnem vse prednike za kar nekaj pokolenij nazaj. In če bi me kdo vprašal, zakaj, čemu mi je tega treba, mu pravzaprav ne bi znala odgovoriti, a to se k sreči ne zgodi, saj je že nekaj časa moja edina interakcija s svetom zgolj ta hrib, kjer tako ali tako ne srečam žive duše, ne krščene, ne kakšne bolj kosmate. Seveda je to moje trmasto početje zrelo za kakšno od prestižnih Darwinovih nagrad, ker četudi si domišljam, da so ti moji jutranji vzponi ob skoraj nečloveških pogojih nekakšen sredinec naravi, mi je povsem jasno, kako hitro me lahko narava krcne po tem sredincu. Zgolj manjša nezgoda na strmem, skalnatem, poledenelem pobočju in bi bržkone zmrznila, preden bi me sploh kdo uspel pogrešiti.

Zakaj mora biti moje vedenje vedno nekako odklonilno, iz enega ekstrema v drugega? Zakaj je edina stvar, v katero se uspem prisiliti, pravzaprav svojevrstno mučenje, drugače pa se zgolj prekladam med štirimi zidovi, umaknjena, odrezana od vsega in vseh? Niham med mojimi ljubimi in osamo in ne vem, katera opcija mi je ljubša, rada sem z mojimi, ker takrat sem prisiljena delovati kot funkcionalen član družbe, a v osami si dam duška, privoščim si malodušje v vseh razsežnostih, kot bi prav uživala v vsej bedi svojega bivanja, mrkogleda in naveličana sveta in vseh kretenizmov, ki jih ta svet sproducira. Saj ne, da bi želela biti vzvišena, nad vsemi, kot nekakšen nadčlovek, a sobivanje, sploh širše, se mi prav fizično upira.

Jebena princeska sem, na namišljenem zrnu graha, ker kakorkoli obračam vse metaforične pernice in vzglavnike lastnega življenja, tistega zrna ne najdem, a vendar me ves čas nekaj tišči, dreza pod reba in zbada nekam v ozadje možganov. Očitno res nisem za ta svet, a kam naj grem? Če je sreča človeka pogojena s številom sončnih dni v letu, potem je moja mizerija povsem geografskega izvora, a nekako dvomim, da bi se na nekem eksotičnem otoku uvrstila med najsrečnejša bitja pod soncem. In še vedno sem kar nekako užaljena, ker nimam funkcije, s katero bi vklopila hibernacijo in čao vsi do maja!

Izogibam se ljudem, izogibam se komunikaciji, kakršnikoli, ne odzivam se na hišni zvonec, ne javljam se na telefon, kot kakšen zločinec kukam skozi žaluzije, če se na dvorišče pripelje avto, v upanju, da je namenjen k sosedu, dneve preživljam ob ugasnjenih lučeh, da bi kdo ne posumil, da sem dejansko doma. Počutim se krivo, nekoristno, ker sem se umaknila od vseh, razmišljam o tistih, ki so mi blizu, a stika ne vzpostavim, pisanje smsov oz. nekakšnih chatov se mi upira, nekako žaljivo se mi zdi, brezvezen smalltalk v smislu kako si, kako življenje, kako to, kako ono…. a za kakšne globlje pogovore se mi tehnologija ne zdi primerna, ker je tako neosebna, s telefonskimi pogovori pa imam že tako precejšnje težave, kar je pravzaprav absurd, saj se obnašam, kot bi telefon izumili včeraj, ob tem, ko se večini zdi nekaj povsem običajnega in nepogrešljivega, je meni še vedno nekako nepredstavljivo, pogovarjati se z nekom, ki ga ne vidiš. Kajti zame pogovor ni zgolj glas, zvok, ki ga nekdo oddaja, ko govorim, govorim s celim telesom, krilim z rokami, se nagibam, prestopam, moja obrazna mimika je precej izrazita, kot bi se neznansko vživela tudi v najbolj banalno stvar, marsikdo je ob prvi komunikaciji z mano povsem šokiran in verjetno sumi, da sem ves čas na nekakšnih drogah. Razmišljam, da nisem kaj prida prijateljica, a računam s tem, da moji vedo, da jih imam ves čas v mislih, a vzdrževanje stikov na daljavo mi preprosto ne gre, še v trenutkih najboljšega razpoloženja ne.

Koliko noči že ne spim? Lahko bi jih štela, kot ovce, mogoče bi pomagalo? Ležim na hrbtu, povsem negibno, trudim se imeti dihanje pod kontrolo, da bi slučajno ne pobezljalo, v glavi pa vre, noč resnično naredi čudne stvari človeku. Posegam po toplem telsu poleg mene, nisem prepričana, ali dajem, ali jemljem, še manj če dam toliko, kot vzamem, a fuk je pravzaprav edino, kar utiša glavo, umiri misli, le telo sem, toplo, voljno in lačno. Nato spet norim, zagrizem v lasten drob, povzročam si bolečino, kaznujem se, za vse zločine nekih življenj, ki si jih pravzaprav sploh ne bi smela lastiti.

Vem, da zmorem zgolj biti, a to je očitno preenostavno, premalo resnično, neotipljivo, če ni bolečine, ni življenja, seveda bi se lahko prepričala v kakšno drugo, bolj prijazno neumnost, a očitno nočem.

A vendar ni vse tako mrakobno in brezupno, vse imam, kar sem si kdaj želela in še več in da, hvaležna sem za to, a kot bi ne vedela, kaj točno s tem početi. Ustvarila sem si sliko o sebi, o svetu, o ljudeh in krčevito se je oklepam, kot bi se bala, da bom drugače pristala na nekakšno povprečje in s tem zavrgla vse, kar se mi je kadarkoli zdelo pomembno. Zato mučenje ostaja brezkompromisno, sama svoj inkvizitor, eksorcist in tolažnik po potrebi, mar si bom na koncu tudi rabelj?

Nov dan, isti hrib, nov poljub na čelo, novi dvomi, isti ljudje, za odtenek več sonca, da bom lahko vrgla senco, bolj očitno, bolj otipljivo.

Ista jaz. Jebemti.

Proti vetru

Privzet

Obrnem ključ, stran in veter.

Za škripajočimi durmi je zatolhla praznina in prazne strani, v vse smeri neba.
Skozi vlažne špranje piš zgubi precej moči, a še vedno ježi kožo in tuleče reže do kosti.
Ne obračam se po vetru, a zaradi upora vedno nekaj poči.
Skala, kost, srce.
Brskanje po črepinjah je umazano, nehvaležno delo, a vihanja nosu še nisem privzela,
zgolj privadila sem se na do komolcev okrvavljene roke.
Roke, ki trepetavo obrnejo ključ in tipaje v temi iščejo smer.
Roke, z od ihte pobledelimi členki. Z nohti, zasajenimi v dlani.
Roke, ki se plaho dotikajo kože.
Do perfekcije sem izpilila očitajoč pogled, ki ga namenjam podobam na zrcalnih površinah.
Odboj je tuj in grotesken, gladkost in sijaj vsekakor nista v naravi stvari v mojem svetu.
Zaobljeno in mehko se sprevrže  v ostrorobo in hrapavo, da dlani spet zakrvavijo.
Mesečna izguba krvi terja svojo ceno.
Bledim, do prosojnosti, a očitnost me navdaja s strahom, prefinjeno skrivam svoj notranji ustroj.
Stojim si ob strani, pokončno in vzravnano, a ne zrem dovolj daleč v prihodnost,
da bi lahko prezrla podprto hrbtenico.
Še vedno pilim igro vlog.
Levinja sem, s smrtnonosnim ugrizom in zamahom šape. A s stiskom čeljusti drobim le lastne kosti.
In tisto zanikrno, garjavo ščene, ki ob nogah prosjači za drobtinice, ki jih z malomarnim zamahom roke pometeš z mize,
za katero prirejaš prostaške gostije.
Mati, ki poseje na tisoče poljubčkov dnevno na drobne glavice.
Uho, ki posluša in sliši, um, ki razume, četudi sramotno.
Vdano in predano telo, ki s svojo toplo mehkobo ustvarja hrepenenje, tako silovito, da kot bučeč ocean buta
ob čeri pogubne odvisnosti.
Plah in mil deklič.
Besneča furija.
Zmajevka.
Hladnokrvna prasica.
Boginja.
Kup nesreče.
Vedno v pripravljenosti, na uslugo, na skok.
Spomladi poženem vitice, s katerimi se oprimem življenja, se vijem proti svetlobi in vpijam njen medeni napoj,
a jeseni je čas, da odvržem iglice in bodice, jih zamenjam z debelim in toplim puloverjem, ki toliko skriva in obljublja.
Zimo preživotarim.
Stvar navade, moč nagona.
Vzorci, temeljito priučeni, a vedno znova kot da se zgodijo prvič.
Čudež življenja, živčevja, razuma.
Šepečem si bajke, uspavanke in recpete za čarobne zvarke.
Opoj lastne nežnosti in glasu iz ozadja.
Nekje s strani, ki je vedno prazna.

Ti lisica, ti!

Privzet

Vstopil je v spalnico in ko jo je zagledal, mu je zastal korak, čez obraz pa se mu je razlezel nasmešek, ki ni skrival navdušenja. Pričakala ga je udobno zleknjena na postelji, v samostoječih nogavicah, prosojno črn najlon je krasil fino vtkan vzorec pajkove mreže, na širok rob iz čipke so bili pripeti trakovi pasu za nogavice, tistega klasičnega, ki se nosi visoko nad boki in je skupaj s korzetom, ki je objemal njen život tako lepo poudaril njen vitek pas. Hlačk ni imela.
Sveže oprani lasje so ji padali prek ramen, obraz pa ji je krasil nasmeh, tak malce poreden.
Zaprl je vrata za sabo in počasi stopal proti postelji, ona pa se je lenobno dvignila, se z dlanmi uprla ob posteljo in se pretegnila kot mačka. Že je hotel nekaj reči, pa kot da se mu je beseda zataknila nekje v grlu od presenečenja, za trenutek je samo stal in buljil, nato je izbruhnil v smeh.

”Pa menda ja nisi!” je izdavil med smehom.

”Kot vidiš sem.” se je namuznila in visoko dvignila tisto rit, ki jo je krasil košat lisičji rep.

Ko sta pred časom gledala neke stvari na netu in mu je pokazala takšen anal-plug, se je smejal in rekel da njemu je to čudno, tudi njej se je zdelo malce čudno, hecno, hkrati pa nekako kinky, perverzno in ni ji dalo miru in je opravila ta čudaški spletni nakup. In ko je prejela paket in zadevo preizkusila, se je stoje pred ogledalom pripravila do orgazma, ki jo je spravil na kolena. Stvar jo je neverjetno vzburjala in tudi sedaj, ko je na vseh štirih čakala kaj bo storil, je imela pičko popolnoma premočeno, dihala je plitvo, odsekano in srce ji je noro razbijalo od vznemirjenja.
Pokleknil je poleg nje na posteljo in jo pobožal, prek hrbta, ritnic, po stegnih.

”Mmm, te nogavice…” je mrmral. Nato je pobožal rep in narahlo pocukal zanj, da se je zdrznila.

”Ti je všeč?” je dahnila in ga pogledala.

Dobival je tisti odsoten, divji pogled in vedela je, brez da bi ji odgovoril.
Planil je pokonci, si povlekel majico čez glavo in odpel hlače, ni izgubljal časa, da bi jih slekel, samo spustil jih je malce nižje kolen, jo zagrabil za boke, potegnil k robu postelje in ji v enem sunku zasadil kurca, da je zaječala. Eno roko ji je položil med lopatici in jo tiščal ob posteljo, z drugo jo je grabil za rit, stegna, segal po joških, medem ko je kot obseden suval vanjo kot kamen trdega kurca. Grabila je po postelji, se zvijala pod težo njegove roke in mešala z ritjo, mu prihajala nasproti, krasno sta se ujela v divjem ritmu, nato se je on malce umiril, upočasnil ritem, segel po njenih laseh, si jih navil okoli dlani in ji povlekel glavo nazaj, z drugo roko se je oklenil njenega vratu in jo prisilil, da se je dvignila. Tako ukleščena ni mogla niti migniti, zmanjkovalo ji je zraka in prsti na vratu so malce popustili, a za lase jo je zagrabil še bolj grobo in zopet pospeševal ritem. Fukal jo je kot poblaznel, zvilo jo je v orgazmu in kjub moči v njegovih rokah se ji je nakako uspelo stakniti s kurca. Zaklel je, spustil njen vrat in jo podrl ob posteljo, njene lase je še vedno držal v roki, povlekel ji je glavo nazaj in zasikal ”Ne delaj tega!”, se sklonil naprej po poljub, medtem pa je vtaknil kurca v njeno tesno pičko, tokrat počasi, da je čutila vsak milimeter prodirajoče batine.
Fukal jo je najprej počasi, nato je začel pospeševati, nekajkrat je prav divje sunil vanjo in dahnil tisti ”O fuck, fuck! Prišlo mi bo!”, ona pa je skoraj proseče šepnila ”Spusti mi v usta…” in že v naslednjem trenutku je izvlekel batino in spustil njene lase, da se je lahko pobrala in skoraj planila proti kurcu, stiskal ga je v dlani in ga uperil proti njenemu obrazu. Hlastnila je po njem, njene tople ustnice so zdrsele proti korenu in čutila je tisto utripanje, nato ji je usta napolnil s toplo spermo, kot vedno je pazila, da ni šla v nič niti kapljica.
Gladil jo je po laseh in nežno suval v njena usta, oblizovala in sesala mu je kurca, njegovo telo pa je trzalo od užitka, strašansko mu je bilo všeč, če je s tem početjem nadaljevala še nekaj časa potem, ko mu je prišlo.

Kasneje, ko sta ležala na postelji, ona na trebuhu, on na boku poleg nje, jo je prav ljubeče božal, po hrbtu in riti, po stegnih, igral se je z repom in zopet prasnil v smeh.

”Ti lisica, ti! Kako ti mene vedno obrneš…”

Pomenljivo se mu je nasmehnila in se nagnila naprej po poljub. Tako krasno se je poljubljal, kar ni se naveličala in v nedogled se je lahko prepuščala njegovim ustnicam in jeziku, prav ob pamet jo je spravljal že samo s poljubi. Ko se je končno uspela odlepiti od njega, mu je s prsti popravila pramene las, ki so mu ušli iz čopa in ga pogladila po razmršeni bradi.

”No, ti je bilo všeč?” ga je igrivo vprašala.

”Fuck da mi je res bilo. Takrat nisem bil ravno navdušen, zdelo se mi je trapasto, kar nekaj, ma tole dans je bilo pa noro, utrgalo se mi je skoraj, tako huda si mi s tem repom in v teh nogavicah!”

Dvignil se je in jo pobžal po nogah, prsti so nežno drseli po najlonu, vse do gležnjev in potem po notranji strani nazaj. Pocukal je za rep, da se je zahihitala.

”Te nič ne moti, ti ni čudno, mislim občutek?” je vprašal.

”Ma ne, od začetka je malo hecno, potem pa se navadiš in kot da ni nič notri.”

Poljubil jo je na rit in jo nežno ugriznil, nato jo je prijel za boke in jo dvignil na kolena. Z licem se je podrgnil ob rep in jo gladil po stegnih. Malenkost ji jih je razmaknil, odmaknil rep in s palcem pobožal pičko. Sklonil se je, jo ugriznil v stegno, tik nad robom nogavic in se ji zalizal v pičko. Z ustnicami se je prisesal na ščegija, ga oblizoval, ji vtikal jezik v špranjico, medtem pa jo je grabil za rit in jo vlekel na obraz. Ječala in stokala je in se zvijala, mu tičala pičko ob jezik, pa se spet umikala. Za hip je prenehal in ji v pičko zarinil dva prsta.

”Fuck kako imaš ti lepo pičko, to je neverjetno!” je mrmral, medtem ko je suval vanjo s prsti.

”Najlepšo pičko na svetu imaš, pa fuck! kako je dobra, ma cel dan bi ti jo samo lizal!” in se prisesal obnjo.

Prav prositi ga je morala, da ji je vtaknil kurca in jo spet pofukal, tokrat malce bolj umirjeno, nežno, orgazmi pa niso bili nič manj intenzivni. Ko je kasnenje ležala v njegovem objemu in mu mršila goste, skodrane dlake na prsih, se ji na obrazu izrisoval zadovoljen nasmešek. Fino se ji je zdelo, da je vse skupaj izpadlo, kot je, v kar pa niti ni dvomila, saj se je nad vsem, kar sta počela, odzival z izrednim navdušenjem.
Pobožal jo je po licu, s palcem pogladil lok obrvi in jo nežno frcnil po nosu. Nato je prijel njen obraz v dlani in jo poljubil.

”Fuck, kako si ti lepa…” je mrmral tik ob njenem ušesu.

”Ti si meni tako lepa, prav…mmmm…jaz sem tako srečen, da sem te našel…” je šepetal, jo poljubljal in se drgnil z brado ob njeno lice in vrat.To srečo je občutila tudi sama, kajti najti nekoga, ki te spravlja v smeh ravno tako pogosto, kot do orgazmov, nekoga, s katerim je fuk fantastičen brez bolečih in morečih občutkov, se ji je zdelo nemogoče. Ampak zgodilo se je in en drugega sta popolnoma obnorela, vso intenziteto, ki se je dogajala med fukom, je zgladila njegova sproščenost in prismuknjenost, tako da se nikoli ni spraševala ”wtf se je ravno zgodilo?!”.

Nadaljevala sta pozno v noč, fukala divje in strastno, ljubeče in nežno, se božala, poljubljala, dotikala, iz postelje sta vstala le toliko, da sta odšla do kuhinje po vodo in takrat je hodil za njo, ona pa je migala z ritjo, da je rep ljubko opletal sem in tja. Nasmeh mu kar ni izginil z obraza, strmel je v njeno rit in skoraj vpil od navdušenja ”Aaaaaa, fuuuuck!! Kako si huda, ne me jebat, kako si huda!!”

Med smehom sta se vrnila v posteljo, uspela politi vodo po vzglavniku in se predajala drug drugemu, dokler nista izmučena, v tesnem objemu zaspala.

V polsnu

Privzet

Odprem oči, počasi in lenobno. Tisti trenutek, ko si ujet nekje med budnostjo in spanjem, ko sta dih in utrip povsem umirjena in možgani ne bezljajo, ne premlevajo, je tako čaroben. Samo trenutek je, ki je pomemben in njegovo toplo telo, prižeto k meni. Ovil me je z rokami, nogo položil prek mojih in me stiska k sebi. Kaj stiska! Prav oklepa se me! V polsnu pomislim, da mi bo kaj polomil. Sladko se nasmehnem in se še bolj tesno privijem k njemu.

Če me kaj spominja na srečo, so to zagotovo ti najini trenutki.

Njegove besede, ”Fuck srce, kako sva midva perfect for eachother…” mi poplesujejo po mislih, kot roj kresničk, ki s svojimi žarečimi zadki osvetljujejo temačne kotičke, iščoč primerno mesto za pristanek in vsidranje.

Tudi on se prebuja, poljubljava se, lačno, božava, mečkava, stiskava. Fuk je tokrat… bolj umirjen, normalen, a še vedno intenziven, čuten. Prav noro je, kako sva v enem trenutku tako nežna, kot kakšna zaljubljena knjižna junaka iz ljubezenskega romana, v naslednjem pa kot pobesnela psihopata, kot ko sem jaz njega grabila za vrat in renčala vanj, če ga bo še kdaj kakšna tako pofukala, kot ga jaz. Ali ko mi je on v enem sunku zarinil kurca v rit, da sem zajavkala in mu zverinsko rinila nohte v stegno, da bi umiril pobesnelo suvanje, toliko, da sem lahko sprostila mišice in se mu nato prav tako divje nasadila na batino.

Čas naju neusmiljeno priganja. Odhod zapečativa z mehkim, ljubečim poljubom.

Boleče me stisne v prsih, a ostanem mirna.

Kljub temu, da nisem preslišala mimogrede omenjenih napakiranih rezervnih oblačil.

Niti spregledala oprane brade, ko je skušal iz nje izmiti sokove, ki so se stekali vanjo, medtem ko se je v neskončnost dolgo, kot sestradanec, gostil med mojimi stegni.

Ni moja stvar.

Ali težava.

Zame šteje edino to, da sva.

Najini trenutki.

Vse ostalo…bo odločil čas. Najostrejši, neusmiljen razsodnik.

20140624-062408-23048913.jpg

Izgube

Privzet

unnamed

Vstopila je v spalnico, tiho zaprla vrata za sabo, se naslonila nanje, zaprla oči in globoko vdihnila. Počutila se je šibko, stopila je proti postelji, med previdnimi koraki je sezula črne salonarje, pustila jih je ležati na tleh, kot so padli, usedla se je na posteljo in se zvrnila vznak. Tako je ležala kar precej časa in strmela v strop. Poskušala je razčleniti občutke, pa je povsem brezbrižno ugotovila, da ne občuti ničesar. Povsem je bila otopela. Dvignila se je, si z rokami pogladila lase in vstala. Začela je hoditi gor in dol po spalnici in si med tem odpenjala gumbe na črni srajci. Pustila je, da je mehko zdrsela z rok in padla na tla. Nato je odpela zadrgo na prav tako črnem krilu, ga povleka navzdol, čez boke, nato je tkanina kar sama kot spolzela po nogah, oblečenih v gladke, črne, samostoječe najlonke. Prestopila je krilo in naredila še nekaj korakov po sobi. Obstala je pred ogledalom, zazrla se je v svojo podobo v njem in se usedla na rob postelje. Umaknila si je pramen rdečakstih las, ki ji je silil na obraz.
‘Bledica mi prstoji …’ je pomislila in opazovala svoj obraz v ogledalu.
‘Sem lepa?’ se je povsem brezčutno vprašala. ‘Sem še vedno lepa, sem sploh kdaj bila?’
Začudila se je nad mislimi, ki so se ji porajale, zdele so se ji plehke in povsem neprimerne v tem trenutku, ko pa je vendar v življenju bilo toliko primernejših za takšna vprašanja.
Ravno je pokopala moža. Nesreča na avtocesti, na službeni poti v tujini. Pred obraz si je priklicala podobo ženske. Mlade ženske, ki je s strani opazovala obred in pred koncem izginila kot kafra. Visoka, vitka svetlolaska, z ravno tako bledim obrazom, katerega skoraj polovico so prekrivala dizajnerska črna sončna očala. Ljubica. Prav tako poročena, z dvema majhnima otrokoma. Njuni trije otroci so bili že odrasli, samostojni.
‘Škoda, da ni bila z njim v avtomobilu …’ je zlobno pomislila, a je to misel v trenutku obžalovala, se je celo sramovala. Bi bilo zaradi tega kaj lažje? Ni bila ne prva, ne … no, zadnja je vsekakor bila.
Dejstvo, da je imel ljubice, je ni nikoli pretirano ganilo. Vedela je za to zadnjo, kot je vedela za vse poprej. Ni je ganilo, do trenutka, ko so za to zvedeli njuni otroci. Na pogrebu so vsi trije pihali od besa, ko jim je potrdila domnevo, da je ženska, ki stoji ob strani, ena od njih. Trenutna. Zadnja. V tistem trenutku jo je popadla jeza. Zdelo se ji je, kot bi otroci bili oropani normalnega žalovanja za svojim očetom, saj so se poleg tega morali spopadati še z občutki jeze, zgroženostjo, vsi so bili zaprepadeni ob dejstvu, da si je drznila prikazati, njej pa se je zdelo nekako prav, če si je odkrito priznala. Mar ni imela tudi ona pravice se posloviti od človeka, s katerim je bila v razmerju, čeprav skritem in prepovedanem?
Ni pričakovala od otrok, da bi to razumeli.
Vedela je, da jo čaka pogovor na to temo, pa ni bila ravno prepričana, da želi o tem govoriti z njimi. Kaj pa naj jim reče?
Da je bil to edinstven primer? Ali resnico, da jih je bilo kar precej v teh njunih letih skupnega življenja?
Kdaj in kako se je začelo, niti ni vedela, bila mu je hvaležna za diskretnost, nikoli se ni razvedelo, njej pa je bil občutek pripadnosti in zvestobe pomembnejši navzven, za okolico, prijatelje, znance, kot pa v njunem odnosu. Na zvestobo ni nikoli gledala kot na neko vrlino, moralno vrednoto. On je to vedel, pa vendar ni imela občutka, da bi bili njegovi skoki čez plot posledica tega njenega mišljenja. V smislu, da ima zeleno luč. Ne, prepričana je bila, da ni bilo tako.
Bila je mnenja, da je njun zakon dober, spretno sta krmarila skozi skupno življenje, lepo sta si ga uredila, otroci so imeli varen, topel in ljubeč dom. Med njima pa res nikoli ni bilo tiste posebne energije, kemije, strasti.Pristala sta skupaj po spletu čudnih naključij, oba strta in razočarana, ostala sta skupaj zaradi udobja in ugodnosti, varnosti, kar jima je nedvomno nudilo njuno razmerje. Seks je bil vedno nekako … zadovoljiv, tudi osrečujoč, kaj več pa se v njuni postelji ni nikoli zgodilo.
Pogosto se je spraševala, kakšne so te ženske, s katerimi se zapleta, zaradi česa jih izbira, kaj imajo, kaj mu dajo, kakšen je z njimi, ali one kdaj zbudijo v njem tisto, česar ona nikoli ni, mu popustijo zavore, iz njega plane strast in jih pofuka kot žival? Ali je vse skupaj mlačno, dolgočasno, mogoče nežno in ljubeče? Se v njih zaljubi, jih zbira kot trofeje? Ugotavljala je, da o tej njegovi plati pravzaprav ne ve ničesar, prav tako kot on ni nič vedel o njeni. Nikoli se nista o tem pogovarjala, kdo ve zakaj. Dala mu je vedeti, da ve za te njegove izvenzakonske podvige, na kar ni nikoli z ničemer reagiral, ona pa mu ni prirejala scen na to temo ali mu karkoli očitala in metala v obraz. Tako je pač bilo.
Sama se nikoli ni imela za pretirano seksualno, ni bila požiralka moških, lomilka src, nikoli ni opazila, če je komu mešala glavo in burila domišljijo, bila je hladna, zadržana, nedostopna. Res redko je kdo nanjo napravil vtis, še redkeje ji je kdo pospešil bitje srca in pognal kri po žilah. Zato njena zvestoba ni bila ravno vprašljiva in pod preizkušnjami, saj kljub neskončnim možnostim, ki jih je ponujala odsotnost moža, enostavno ni bilo nikogar, ki bi se je v tem smislu dotaknil. Občutka, da mu mora vrniti, oziroma ‘če on, bom pa tudi jaz’, pa nikoli ni imela.
Sama sebi se je zdela večja od tega.
Dokler ni srečala njega. Takrat so se ji resno zamajala tla pod nogami. Ta moški jo je popolnoma očaral, prevzel, obnorel. Spoznala sta se naključno, preko znancev in takoj, ampak res takoj je bilo med njima čutiti tisto edinstveno energijo. Kemijo v pravem pomenu besede. Ozračje med njima se je kar iskrilo, pogovarjala sta se sproščeno, kot da se poznata že leta dolgo in hitro sta ugotovila, da imata precej skupnih točk, da si delita poglede na določene stvari in malce čudaški, bizaren smisel za humor. Tistikrat je prišla domov vsa raztresena, zmedena, z žarečimi očmi in zardela v lica. Zaljubljena.
Česar si seveda ni priznala in ne glede na to, kako se je trudila, si ga ni mogla izbiti iz misli. Naključje (ali mogoče ne) pa je hotelo, da sta se pogosteje srečevala, si izmenjala telefonski, se srečala tudi zasebno in prav kmalu pristala v postelji. Pa ne samo v postelji, fukala sta dobesedno vsepovsod, kot dva trapasta najstnika, popolnoma se jima je odpeljalo, ko sta bila skupaj in nič, prav nič ni bilo pomembno, kot da resnično življenje ne obstaja. Oboževala sta se, med njima ni bilo predsodkov, o vsem sta se pogovarjala, vse sta počela, iz nje je potegnil na plan vse, za kar niti sama ni vedela da obstaja. Njen čustveni svet, ki nikoli ni bil ravno barvit, so zaradi njega pretresali najbolj neverjetni odtenki s palete čustev, od najbolj prefinjeno nežnih in ljubečih, vse do zastrašujoče uničujočih, rušilnih, nevzdržnih.
To njuno razmerje je trajalo precej časa, prav gotovo je bilo to najsrečnejše obdobje v njenem življenju, ob njem se je počutila tako živo, lahko je bila ona, takšna kakršna je, bila je srečna, počutila se je ljubljeno, fuk pa je bil fantastičen, nadnaraven, vzdrhtela je vsakič, ko je pomislila na njegove roke, kako jo trdo držijo, medtem ko se divje zaganja vanjo, na njegov jezik, na njegove poljube.Vzdrhtela je vsakič, še leta po tem.
Osrečeval, zadovoljeval jo je, pa ne samo njenega telesa, pač pa tudi njeno dušo, njen um. Okoliščine so seveda bile takšne, kot so bile, nenaklonjene njuni ljubezni. Razšla sta se, ona se je povsem umaknila in prekinila sta vse stike, počilo ji je srce, težko se je pobrala, zbrala in še naprej živela navidez tako srečno in popolno življenje, ki so jima ga zavidali vsi prijatelji in znanci. Popoln par. Vsak s svojimi skrivnostmi.
Kasneje je od skupnih znancev izvedela, da se je poročil in ima dva otroka. Takrat ji je topa bolečina kljuvala v prsih, ponovno jo je zlomilo, sama sebi se je zdela pomilovanja vredna, ko je razmišljala, da bi vendar ona morala biti tista, ki bi mu rodila otroke. Le kako, ko pa jih je rodila drugemu moškemu?
Velikokrat se je spraševala, kaj neki bi porekel njen dragi mož, če bi jo videl, če bi vedel kakšna je bila z njim. Ko je klečala na kolenih pred njim in hlastala po njegovem kurcu, on pa je okoli dlani navil njene dolge lase. Ali ko ji je puščal odtise zob na telesu, ji renčal v uho da je njegova prasica, ko je v visokih petah in samostoječkah, prislonjena ob zid s steklenim pogledom moledovala, naj ji že končno zarine kurca, ko … kaj bi rekel?
Pa ne samo za fuk, kaj bi rekel na njune pogovore, prešeren, sproščen smeh, najbolj nore ideje? Bi mu bilo sploh mar, bi bil presenečen, bi ga jezilo, bi sam poskusil kaj takega, ali morebiti tako fuka z drugimi, je ob njih tako sproščen in brezskrben?
Nikoli ni izvedela, povedala mu ni, sam pa ni z ničemer dal vedeti, da ve za to njeno afero, čeprav se ji je zdelo nemogoče da ne bi opazil. Sprememb na njej, nasmeha ki se ji je izrisoval na obrazu, rdečice, ki ji je silila v lica in iskrivih oči.
Po tem skritem razmerju ni bila več ista, veliko v njej umrlo, veliko se je na novo rodilo. Kaj podobnega pa ni doživela nikoli več, nikoli več ni srečala osebe, ki bi jo tako prevzela, s skoraj srhljivo mogočnostjo. Kasneje se je zapletla z še dvema, zakaj točno … še sama ni vedela. Iz dolgčasa, je morebiti upala, da bo zopet našla tisto nekaj, kar je imela z njim, si je želela da bi še kdo prebudil v njej vse, kar je uspelo prebuditi in oživeti njemu?
Na to si ni znala odgovoriti, dejstvo pa je bilo, da sta jo ti dve avanturici pustili popolnoma hladno, od seksa ni imela nič, nič ni občutila, nobenega zadovoljstva, niti telesnega, čeprav jima ni mogla očitati pomanjkanje strasti, zagnanosti in obvladovanja določenih veščin, ampak to ni bilo niti približno dovolj. Po vsakem fuku se je počutila popolnoma prazno, nekako onečaščeno, kot bi se razdala brez smisla. In tako je opustila skoke čez plot, vse skupaj tako ni imelo pomena.
Takšne in drugačne misli so ji hitele skozi možgane, medtem ko je podrhtevala na robu postelje. Začelo jo je zebsti, v glavi jo je nadležno kljuvalo, po licih so ji polzele solze. Razum je želel definirati, razložiti, razčleniti, tega pa se je z vso silo otepala. Ni zmogla, ni želela in ni hotela razmišljati o tem, katera izguba jo boli bolj.
‘Spanje’ je pomislila. ‘Spanje bo pomagalo. Kot takrat. Mora.’

 

Post coitus

Privzet

Image

ovil si me
z rokami
in jaz sem ti
zapletla
prste v
razmršeno
brado.
prižel
si me k sebi,
oklenila
sem se
tvojega telesa.
v glavi,
ki je počivala
na tvojih prsih,
je odzvanjalo,
vse neizrečeno,
zapravljeno,
zgubljeno.
misli
so se pomešale
z bitjem
tvojega
umirjajočega
srca.
konice prstov
so vsrkale
tvoj obris,
vdihnila
sem te vase,
za čas,
ko ne bova več,
ko bo le še
praznina.

Pričakovanje

Privzet

Image

Čas, kot da se je ustavil.

Minute se vlečejo v neskončnost in pričakovanje je z vsako, ki mine, večje. Ne vem kaj bi sama s sabo, postopam, nesmiselno prelagam stvari, kadim.

Pogledujem na uro. Jebemti!

Ščemi me v trebuhu, pa malo nižje tudi, roke mi drhtijo, v lica mi sili rdečica. Obnašam, počutim se trapasto. Kot najstnica pred zmenkom, čeprav se takrat nisem vedla tako prismojeno. Verjetno je k temu doprineslo to, da nisem hodila na zmenke, pa dobro.

Stopim pod tuš. Vroča voda mi oblije telo. Najprej si umijem lase.

Opazujem, kako se pena zliva med prsmi, preko trebuha in stegen. Z dlanmi zdrsim po koži, dotik je prijeten, predstavljam si, kako bodo po mojem telesu drsele njegove roke. Glavo nagnem vznak, zaprem oči, vdihnem. Sežem med stegna, oh…pičko imam povsem premočeno. Vedno znova me preseneti, kako je to možno, od kod se jemlje vsa ta vlaga?! In to v sekundi, preden tleskneš s prsti, totalna poplava med nogami. Noro je, kako vpliva name.

Zastokam in umaknem roko. Ne smem. Obljubila sem mu. Vedno, preden se dobiva, padajo takšne obljube, pravzaprav zahteve. Odvisno s čigavega zornega kota gledaš. On ne sme zdrkati do konca, hočem polno dozo, s katero mi bo napolnil usta. Tudi jaz ne smem doživeti orgazma, ves čas pa stopnjujeva napetost, se vzburjava, si govoriva packarije, kaj in kako si bova naredila, vse skupaj je absolutno nevzdržno!

Namilim se, počepnem in široko razprem stegna.Nekaj potegov z britvico in premočenka je povsem gladka. Nasmehnem se in zavzdihnem. Britje me vzburja, sploh ker vem, kako obožuje mojo gladko, toplo pičko. Zapodil se bo vanjo kot manijak!

Sežem po brisači in se obrišem, namažem si telo z oljem, lepo se vpije v kožo in jo naredi žametno mehko, gladko. Spet bo robantil, ko me bo poskušal obdržati pod sabo, nad sabo, poleg sebe. ”A morš pacat tole po sebi, sploh te ne morem zagrabit, ko te lovim po postelji, ti žival podivjana!” se bo jezil, narejeno seveda.

Oblečem se. Hlačke in majico, ne kompliciram. Ne bom napravljala vtisa nanj s stilsko dovršenostjo, hočem da mi čimprej sleče, kar bom imela na sebi. Oh, upam da me bo prvo sekundo prislonil ob nekaj, mi zabil kurca do jajc in me pofukal kot žival. Ali pa me posedel na mizo, mi razkrečil stegna, se mi zalizal v pičko in si jo prav po gurmansko privoščil. Morebiti bi mu na mizo nastavila prtiček, v katerega si bo vsake toliko lahko obrisal brado, povsem premočeno od mojih sokov? Zahihitam se in zavijem z očmi.

Saj ne vem, česa si želim bolj, prej. Njegovega kurca ali jezika?

Mogoče pa se bo naslonil na zid, me potisnil na kolena in izvlekel kot kamen trdega kurca, skoraj plaho in ljubeče ga bom prijela v roko in željno obliznila tisto prelepo glavico.

Oh! Ura!!! Daj že no!

We fuck like pornstars! Njegove besede. Ampak ne, še boljše je. Ker je pristno, karkoli si že počneva. Jebemti, kako me bo pofukal! Zna z mano, točno ve kaj in kako mora storiti, kot bi mu nekdo prišepnil vse skrivnosti. Meša se mi ob njem, zapusti me vsa razsodnost, užitek, ki mi ga povzroča, je na trenutke prav nesramno nevzdržen, a temu navkljub si želim vedno več in več.

Grem na čik. Ponovno. Že tako preveč kadim, tole danes pa je sploh pretiravanje. Najboljše, da se predoziram z nikotinom in mi bo, trapi, ves čas slabo! Nogi položim na stol pred sabo, pogladim se po stegnih. Mehka so in topla. S prsti zdrsnem pod rob hlačk, čisto so premočene, pobožam toplo, mehko, vlažno pičko, zdrsnem prek ščegija, vztrepetam. Še malo, pa se bo tu sprehajal njegov jezik, prisesal se mi bo na ščegija, ga oblizoval, grizljal, mi zabijal prste v pičko in izvabljal orgazem na orgazem iz mojega telesa.

Ne smem!!

Umaknem roko, ugasnem čik. Razmršim si še vedno vlažne lase. Razmišljam, če bi si preoblekla hlačke. Ma, ne bom. Všeč mu bo, ko bo segel vanje in ugotovil, da sem se ves čas medila samo zanj.

Kazalci na uri se približujejo tako težko pričakovanemu trenutku. Vsak čas bo poklical. Pograbim čike in telefon, grem ga pričakat. Najraje bi ga popadla, kot sestradana zver, pa bom najverjetneje stala tam, kot malce bebava tepka, ki ji ena polovica možganov deluje zelo počasi, druga polovica pa je odmrla že davno!

Jebemti, jebemti, kaj mi je storil…..

Nimam te rad…

Privzet

kiss_against_wall

Običajno se je ob petkih zvečer v klubu trlo obiskovalcev. Nepregledna, strnjena množica mladih in manj mladih ljudi vseh možnih stilov, obrazov in frizur, se je drenjala vsepovsod, da je bil preboj od šanka do plesišča, pa od plesišča do wc-ja in nazaj pravi podvig. Zato ta večer ni bil ravno običajen, obiskovalcev je bilo malo, plesišče pa napol prazno, z izjemo nekaj stiskajočih se parčkov in opotekajočih se mladcev, ki so izpraznili kakšno steklenico Laškega preveč. Skozi prostor se je lenobno vlekel oblak cigaretnega dima, pomešan z vonjem po travi, ki je prihajal iz kota, kjer si je skupina štirih al petih fantov podajala omamni zvitek.

Stala je na sredi plesišča, s čikom v eni in steklenico piva v drugi roki. S pogledom se je sprehodila preko obrazov, večinoma poznanih in se ustavila na enem. Začutila je vznemirjenje in malce pospešen srčni utrip. Stal je tam, naslonjen na zid, z na prsmi prekrižanimi rokami in nepremično zrl vanjo. Ni umaknila pogleda. Potegnila je en dim in odpila požirek piva, se mehko zazibala v bokih, prepustila se je glasbi in se ves čas zavedala njegovega pogleda. V prsih ji je razbijalo, v lica ji je silila rdečica, prevzemal jo je čuden nemir, občutki jeze, nemoči, ko je zrla v tiste hladne, sivomodre oči, ki so jo prebadale. Umaknila je pogled, odvrgla čik in ga pohodila na lesenih, že neštetokrat prežganih tleh in odšla s plesišča proti wc-ju. ”Krava, neumna, glupa krava” ji je odzvanjalo v glavi. Prav besna je bila sama nase, kako je lahko padla na tega tipa, tipa ki jo sovraži, ki je ne prenese, ki jo je na vsakem koraku žalil in zabijal do podna, kar mu je seveda vračala z dvojnimi porcijami. Njuni verbalni boji so bili že legendarni. In ona, trapa, je dovolila da ji je popolnoma zmešal glavo. Ko bi ga morala sovražiti, tako kot vsi predvidevajo da ga. Namesto tega pa, ko ji zvečer pod odejo zdrsnejo roke v hlačke, razmišlja o tem, kako jo pofuka. Ali pa ona njega. Beda. Beda od bede.

Z ledeno vodo si je omočila lica in vrat in odšla z wc-ja. Na hodniku se je naslonila na zid in zaprla oči za trenutek, samo toliko da malo pride k sebi. Odločila se je, da gre in se odpravila proti stopnicam, ko je na roki začutil trd stisk. Srce ji je podivjalo, vedela je, še preden je pogledala. Potegnil jo je nazaj, jo pritisnil ob zid in jo zalizal. Z rokami ji je šel čez boke, da je skozi tanko blago mahedravih hlač čutila njegove žgoče prste. Ni se upirala, obstala je kot okamenela, mu vračala poljube, strastno, že skoraj hlastajoče. V njej je vrelo od nasprotujočih si, prekipevajočih čustev. Od veselja, skoraj blaženosti, do jeze, vseh frustracij zaradi njega, muhavosti in maščevalnosti. Občutila je zadoščenje, pa skoraj bolečo željo po še. Po več. Ampak bojevitost, ki je bila ves čas prisotna med njima, ji ni dala miru. Narahlo ga je odrinila, se mu malce porogljivo nasmehnila in ga pogledala v oči. Njegov pogled je bil tokrat drugačen, tiste ledene, hladne oči so toplo žarele, v njih se je prelivala mešanica čustev.

Presenetilo jo je, pa je klub temu bleknila: ”Ajoj, nisem si mislila, da če ti bo sovražnica št.1 malo pomigala z ritjo pred očmi, boš pa takoj skočil kot slinast cucek!”

Stopil je korak nazaj in jo prebodel s pogledom. Oči so mu potemnele, žarele skoraj kovinsko, iz njih je švigala jeza, pomešana z razočaranjem. Videla je da je stiskal pesti. Obraz se mu je spačil od bolečine, stiskal je čeljust, vse kite na vratu so se mu napele. Nato je s pestjo udaril v zid poleg njene glave, da se je skoraj sesedla. In še enkrat. Videla je kri na členkih. Oči so mu plavale v solzah.

”Nimam te rad. Nimam te rad, da ne boš mislila. Nisem zaljubljen vate!” je sikal vanjo skozi zobe, medtem ko si je mencal razbolele, krvave členke. Nato se je obrnil in odvihral po stopnicah.

Skozi možgane ji je šinilo miljon reči, ni mogla verjeti kaj je storila, kako blizu je bila, pa je vse zajebala. S svojim gobcem. Pognala se je za njim, z eno samo mislijo : ”Mogoče še lahko kaj rešim….”

Ko je stopila na ulico, ga je še zadnji trenutek ujela s pogledom, preden je izginil za težkimi lesenimi vrati, za katerimi je bilo nekakšno notranje dvorišče, kamor so vsi hodili fukat, kozlat, kadit travo. S celim telesom se je morala upreti v vrata, da jih je lahko odprla. Vstopila je v temen, vlažen prostor, ki je vodil naprej na dvorišče. Vanjo je butnil rezek vonj po urinu, kozlanju in smeteh. Zagledala ga je, naslonjenega na ograjo stopnišča, kjer je kadil cigareto. Stopila je do njega, mu vzela cigareto iz roke in globoko potegnila vase dim. Nagnila je glavo nazaj, zadržala sapo in puhnila.

”Mislila sem, da me sovražiš…ne preneseš…” je tiho začela.

Niti pogledal je ni. ”Saj”, je tiho rekel. ”Moral bi te.”

Stopila je še bližje k njemu, potegnila še en dim in odvrgla cigareto v bljižnjo lužico. Dotaknila se je njegove brade in mu privzdignila glavo. Grobo ji je odmaknil roko in jo pogledal s sovražnim, skoraj ubijalskim pogledom. Začutila je cmok v grlu, v želodcu jo je stiskalo. Saj ni vedela kaj naj stori. V oči so ji silile solze. Tako prekleto žal ji je bilo. Zrla je vanj, nepremično, tako sta vztrajala nekaj časa, spet kdo bo koga, le da tokrat brez pikajočih besed. Nato jo je zagrabil za ramena in jo pribil ob steno. Zaječala je od bolečine. Zagrabil jo je za čeljust, grobo in zdrsnil na vrat. Pod močnim prijemom ni upala niti pisniti, niti ni hotela. Čakala je kaj bo storil.

”Mrha!” je zasikal skozi stisnjene zobe. Izzivalno se je nasmehnila.

‘Ma daj, jebi se!”

Poljubil jo je. Grobo, da ji je kar sapo vzelo. Ugriznil jo je v ustnico, v ustih je začutila kovinski okus krvi.

”Kreten…” je zaklela in ga odrinila.

V očeh mu je bliskal bes. Zopet jo je porinil ob zid, jo prijel za roke in jih z močnim stiskom za zapestji držal nad glavo. Z drugo roko ji je šel pod majico, jo zgrabil za joško, namuznila se je, ko se je zdrznil, ker je bila brez modrca. Grabil je njene prsi, se ji zagrizel v vrat, ona pa je stala čisto pri miru, noge so se ji šibile, vseeno ji je bilo, kaj bo naredil.

”Boš videla kretena, ti bom pokazal zdaj kretena!” je renčal vanjo, medtem, ko je z eno roko grabil po njenem telesu, z drugo pa tiščal njeni roki visoko, trdno ob zid, da je čutila kako se ji groba, vlažna fasada zažira v kožo.

” Nič mi ne moreš naredit, česar ne bi prenesla…” mu je zašepetala.

Dihala je globoko, hitro, srce je divjo butalo, podivjano, v glavi se ji je meglilo, noge so se ji šibile….pa je vseeno poskušala delovati umirjeno. Ga še malo jeziti, provucirati.

”A res da, a de ne morem?” se je zasmejal.

Obrnil jo je okoli in jo ukleščil med zid in svoje telo, čutila je njegovo koleno, kako sili med njene noge, čutila je kot kamen trdega kurca, kako buta skozi usnje njegovih hlač ob njene ritnice. Rahlo je sunila nazaj, zamešala z boki in se podrgnila obenj.

”Ne, prepričana sem da ne moreš, lahko pa poskusiš…” je zasopla.

Z roko ji je šel v lase in ji potegnil glavo nazaj. Poljubljal, lizal in grizel jo je po vratu, prestopila se je, stala je v nekakšni luži, scalnici po vsej verjtnosti. Z roko je segel naprej in ji odvezal vrvico na hlačah, da so lahkotno zdrsele do gležnjev. Zavila je z očmi.

”Jebemti, v scanje!” je rekla sama pri sebi.

Zagrabil je za rob hlačk in jih grobo potegnil dol. Slišalo se je pokanje šivov. Vseeno ji je bilo. Za strgane hlačke, za hlače, namočene v scanje in verjetno še kaj hujšega, vseeno ji je bilo za ugrize, modrice, bolečino. Z dlanmi se je uprla ob zid, grabil jo je za rit, počepnil jo za njo, se ji zagrizel v ritnico, da je zajavkala, zagrabil jo je za pičko.

”A daj, saj si čisto pobrita!” je presenečeno rekel. ”In čisto mokra, prasica!”

Nasmehnila se je sama pri sebi. Zaslišala je rožljanje zaponke na pasu, medtem ko jo je z eno roko tiščal ob zid, si je z drugo povlekel dol hlače. Nastavil ji je kurca, v enem sunku ji ga je zarinil, celega, ugriznila se je v ustnico, da ni zavpila. Čutila je vsak milimeter vročega mesa, ki je prodrl vanjo, zdelo se ji je, kot bi ji spustil elektriko čez telo. Zagrabil jo je za boke in jo povlekel k sebi, suval je vanjo, divje, grobo, brezobzirno, ona pa mu je prihajala naproti, bolečina se je mešala z nepopisnim užitkom, želja, ki se je uresničila po tolikem času, je postajala večja in večja. Segla je z roko nazaj in mu zarila nohte v stegno, da se je zdrznil.

”Pofukaj me, hočem da me pofukaš, k žvau!”

Zasmejal se je, izvlekel kurca in jo podrl na tla, na vse štiri. Čutila je, kako jo v dlani in kolena zbadajo kamenčki, mogoče tudi drobci kakšne razbite steklenice in kdo ve kašna vsa svinjarija, ki se je valjala po tleh. Z glavo je sunila nazaj, se usločila, klečal je za njo, z dlanjo ji je šel čez ritnice, jo zagrabil, stisnil, nato ji je še enkrat zarinil kurca, fukal jo je, divje, skoraj jezno, jo zagrabil za lase, pa za vrat, za joške, njegova roka je hlastala po njenem telesu, prsti druge pa so se zažirali v njen bok. Čutila je, kako vre v njej, kako se nabira, kako bo vsak čas eksplodiralo vse, kar je morala tiščati in zatirati v sebi. Grizla se je v ustnico, ni hotela biti glasna, prišlo ji je tiho, a skorajda uničujoče rušilno, komaj se je obdržala pokonci, da ni omahnila v vso tisto svinjarijo pod njo. Njemu je prišlo trenutek kasneje, ko ga je še dvakrat zabil vanjo, da se ji je zdelo da jo bo raztrgal, nato je obmiroval in se nagnil naprej, z eno roko naslonjen na tla, z drugo jo je pobožal po licu. Nežna, skoraj ljubeča gesta. Nič nista rekla. Vstal je, glasno zaklel in se oblekel. Tudi ona se je pobrala. bolele so jo roke, kolena, ugrizi na vratu, ustnice, pička. Pa vendar se počutila dobro, srečno, olajšano. ”K vragu vse skupaj!” si je mislila ko je vlekla nase pomečkane, umazane hlače. Raje ni razmišljala o tem, kaj si bo mislil kak mimoidoči, če jo bo slučajno srečal na poti domov. Pogledala ga je. Stal je ob strani, kadil in jo gledal. Še njej je ponudil cigareto.

”A si ok?” ga je vprašala.

”Ne vem” je rekel. ”Ne vem če bom kdaj ok.”

Vročica

Privzet

c6de46c5d9a8c55586d743ffd468275b

Ob zid me pritisni,
roke mi zveži,
za lase me zagrabi,
v uho mi zarenči.
Razmakni mi stegna,
mehkobo okusi
z željnim jezikom,
sprehodi se s prsti
po voljnem telesu,
da bom trepetala
pod tvojim dotikom.
Šepetaj packarije,
zarini se grobo,
ugrizni me,
rani me,
ovij me z rokami,
da bom zaječala
tvoje ime,
še enkrat
in še in še…

Samo tokrat

Privzet

i-get-a-feeling

Sedela je na kavču, poleg njega, v tišini. Delovala je popolnoma mirno, z ničemer, niti z dihanjem ni izdajala, kaj vse se je dogajalo v njej ob njegovem priznanju. Tega ni pričakovala. Tega si ni želela. Ni ji godilo, laskalo, pač pa jo je navdajalo z grozo. Zaradi njega, ne zaradi nje same. Ker si ni mogla predstavljati, kakšno breme je to moralo biti zanj. Toliko časa, toliko zatiranih čustev. Zanj, kakršen je bil. Gotovo je trpel kot žival, ona pa ni nikoli zaslutila. Niti za delček sekunde.

”Ampak…ne razumem. Res ne. Zakaj nisi nikoli nič rekel? Nič omenil, nakazal, dal kakorkoli vedeti? Kako si lahko ves ta čas tako prekleto dobro skrival? Pa kolikokrat si recimo prespal pri meni, nepriseben, pijan, zadet, pa nikoli nič poskušal, karkoli??”

Pogledal jo je, se naslonil nazaj in zavzdihnil.

” Prisegel sem si, da če samo enkrat položim svoje umazane tace nate, si jih bom odsekal…”

Zabolelo jo je. Resnično zabolelo. Zaprla je oči in težko pogoltnila slino. Zdelo se ji je, da jo bo začelo dušiti. Jeben napad panike, ja, točno to potrebuje zdaj….

”Ne govori tega, saj nisem…” Glas se ji je zlomil.

”Nisem te želel obremenjevati s tem, nisem želel, da bi bila pod pritiskom. Vem da nikoli ne bi mogla čutit do mene več, kot čutiš, da me nikoli ne bi zmogla gledati drugače, kot me gledaš.” Pomolčal je. ”Nekaj najlepšega in najbolj pristnega si v mojem življenju, zdi se mi da si niti tega ne zaslužim, nikoli ne bi pričakoval kaj več od tebe…”

”Nehaj…” je zašepetala in mu z dlanjo pokrila usta. Ampak imel je prav. Teh stvari ne bo nikoli. Če bi se spoznala kasneje, ko so njo že mešali hormoni, bi verjetno totalno padla nanj. Na njegovo pojavo, karizmo, brutalno energijo. Kot toliko drugih. Tako pa sta se poznala že dolgo. Predolgo za kaj takega. Ko je bila sama še otrok, ko na moški spol ni gledala skozi seksualni vidik, pač pa skozi oči kritičnega, sicer razgledanega in načitanega, ampak kljub temu samo otroka. On pa je za sabo že puščal razmesarjena srca razdevičenih mladenk, ki so svoje nič kaj prijetne izkušnje objokavale s svojimi prijateljicami.

Vstala je in odšla v kuhinjo po čike, pepelnik in pivo. Ura je bila tri zjutraj. Usedla se je nazaj poleg njega, mu ponudila cigareto in si še sama prižgala eno. Globoko je potegnila vase dim, da jo je zapeklo v grlu, zadržala sapo in nato počasi izdihnila. V glavi ji je vrelo.

Od nekod se je prikradla misel.

”En fuk. En sam fuk. Koliko škode lahko naredi?”

Idejo je zavrgla v sekundi, rahlo zgrožena nad sabo. Ni videla smisla, izpadlo bi kot iz usmiljenja, kar bi zagotovo občutil, to bi samo še povečalo njegovo agonijo. Ampak misel se je vztrajno vračala, vrtala po njenih možganih, iskaje primerno mesto za vsidranje.

”En fuk….da vsaj enkrat doživi Fuk, z veliko začetnico.”

Ker to, kar je on počel, je bilo samo primitivno praznjenje jajc v naključne izbranke. In nič drugega. Spomnila se je na Petro. Z njim je odšla v avto, na parkirišče pred lokalom, kjer so običajno popivali. Če 10min so se odprla vrata avtomobila, dobesedno vrgel jo je ven, napol golo, vpil na njo, jo zmerjal s prasico in zmetal vanjo čevlje, oblačila in torbico, nato pa odpeljal. Reva si je hitela oblačiti hlače na osvetljenem parkirišču, pod budnim očesom vseh, ki so sedeli na terasi in v mučni tišini spremljali dogajanje.

Joj, kako ga je zmerjala naslednji dan zaradi tega. Kaj vse mu ni zmetala v obraz….on pa se ji je bedasto režal in zamahnil z roko.

”Ma daj nehaj, ne teži, to so samo navadne prasice, kaj drugega si niti ne zaslužijo!”

”Ne moreš tako delati, enostavno ne moreš! Že zaradi sebe ne, že sam si zaslužiš kaj več, vreden si več, SI več…!” je vpila vanj, vendar brez učinka. Bilo je brezupno.

Ampak potem, nekaj dni kasneje, ko sta z še nekaj kolegi prišla v ta isti lokal na pijačo, je bila tam tudi Petra. Stopil je k njej, jo prijel za roko in zarenčal vanjo : ”Prid, greva fukat!” Človek bi pričakoval, da bo začela vpiti, kričati nanj, ga zmerjati, da mu bo pljusknila kozarec piva v obraz, razbila pepelnik na glavi….karkoli. Ampak ne. Odšla je z njim, brez besed.

Takrat si je prisegla, da mu nikoli več nič ne reče in ne očita zaradi teh trapastih bab. Ker resno….po vsem tem…očitno res dobimo, kar si zaslužimo.

Ta prizor in še mnogo drugih ji je švigal čez možgane, medtem ko sta v tišini kadila in tu in tam srknila požirek piva.

Ko sta ugasnila cigareti, je odložil pepelnik na tla, se ulegel in položil glavo v njeno naročje. Pobožala ga je po laseh in zavzdihnila. Glavo je zaril v njena stegna in globoko vdihnil. Kot bi hotel skozi blago pižame potegniti vase vonj njene kože.

Zaščemelo jo je v trebuhu. Zaprla je oči in se ugriznila v ustnico.

”Jebemti no….” si je mislila. ”To se ne dogaja, to se ne sme zgoditi.”

Ampak njeno telo se ni kaj dosti menilo za to, kaj pravijo možgani. Odzivalo se je. Odzivalo se je nanj.

Odločila se je v sekundi.

”Ok, pa dajmo. Ne more biti bolj zjeban, kot je že. Ne zaradi tega, če ga pofukam….”

Nežno ga je odrinila in vstala. Usedel se je in jo pogledal. ”Oprosti…” je začel. Položila si je prst na usta in zašepetala: ”Pššššštt….” Namenil ji je začuden pogled. Nasmehnila se mu je in se ozrla po sobi. Stopila je do police, ki se je šibila pod težo knjig in razne ropotije in vzela z nje svilen šal. Črn, z belimi lobanjami. On ji ga je prinesel s Švedske tri leta nazaj.
”Sleci si majico.”

Videlo se mu je, da mu ni prav nič jasno. Malce se je obotavljal, pa vendar jo je ubogal. Vrnila se je k njemu, ga potisnila nazaj in se mu usedla v naročje. Zaprl je oči in zastokal. Prijela ga je za roke in mu ovila tkanino najprej okoli enega zapestja, nato še okoli drugega. Kot bi naredila osmico, na sredini je zavezala vozel. Z močnim potegom je preverila, če dobro drži. Zdelo se ji je, da bo ok, čeprav prepričana pa ni bila. Pobrala je blazine naslonjala in jih zmetala na tla. Nato ga je potisnila nazaj, da se je ulegel.

”Kaj za vraga počneš??” je zašepetal.

”Poskrbela bom, da ti ne bo treba položit rok name. Ne želim si, da bi moral uresničiti obljubo, ki si si jo dal…”

Zastokal je. Nagnila se je naprej in privezala preostanek šala na radiatorske cevi. Še enkrat je preverila, če je dobro zavezala.

Nato je spet stopila do police, poiskala elastiko in si spela dolge lase v figo.

Počasi se je vrnila k njemu. Slekla si je majico. Videla je, da se mu je v očeh pobliskalo. Nič ni rekel, samo cuknil je z rokami, zaprl oči in vrgel glavo vznak. Dihal je hitro in plitko, lahko je slišala, kako mu razbija srce. Tudi njeno je razbijalo. Tolklo je ob rebra, da je skoraj bolelo.Odvezala je vrvico na hlačah pižame in pustila da so mehko zdrsnile na tla. Pod njimi ni imela nič. Stopila je korak bližje. Na sebi je čutila njegov pogled, žgal jo je, oči so se mu divje bleščale v polmraku sobe.

Zlezla je na kavč, preko njega, obstala je na kolenih nad njegovim trebuhom. Z dlanmi se je uprla ob nejgove prsi in se počasi spuščala, dokler ni začutila kože njegovega trebuha in dlak, ki so se vile od popka v hlače, na svoji gladki, vroči, popolnoma premočeni pički. Z boki je podrsala naprej in nazaj in obstala. Nagnila se je naprej in ga poljubila. Nežno, čuteče.Posesala je njegovo spodnjo ustnico, nato mu je porinila jezik v usta in poiskala njegovega. Prepletala sta se v vročem, mokrem poljubu. Malo se je odmaknila, pa je hlastnil po njej, kot sestradanec po kosu mesa. Potisnila ga je nazaj.

”Obvladuj se…” mu je neprepričljivo zašepetala.

Spet ga je poljubila, prste mu je zakopala v goste, črne, skodrane dlake na prsih, zrla sta si v oči. Nato je zašepetal : ”Odveži me….”

”Ne.” Je rekla. ”Ne bom…”

”Saj veš da lahko izruvam te cevi?” je preteče zasikal.

”Vem.” Nasmehnila se je. ”Ampak jih ne boš…”

Besno je sunil naprej z rokami, nato pa omahnil nazaj in globoko vdihnil. Zlezla je nižje in mu pričela odpirati zadrgo. Privzdignil je boke, da mu je lahko potegnila dol hlače. Kurac se mu je zapel v elastiko spodnjic in ko se je osvobodil, je kar poskočil pokonci in se še nekajkrat zazibal, kot bi bil na vzmet. Slišala je že govorice o njegovi obdarjenosti, tudi sama ga je večkrat podražila na ta račun, pa ji je sedaj kljub temu skoraj vzelo sapo.

”Ooo, ti mater, kak kurac….” je pomislila.

Pokleknila je med njegova stegna in vzela kurca v roko. Počasi je drsela s prsti po korenu, gor do glavice, z drugo roko ga je pobožala po jajcih. Koža se mu je naježila. Nagnila se je naprej in se z licem podrgnila ob to vroče, utripajoče meso. Poljubila ga je na trebuh, nato pa z jezikom obliznila glavico. Čisto narahlo, da se ga je komaj dotikala. Dvignil je glavo, srečala sta se s pogledom in nekaj sekund zrla drug v drugega. Umaknila je pogled in nadaljevala. Polizala je glavico, s konico jezika drsela ob njenem robu, poiskala je luknjico na vrhu, z roko ga je nežno božala. Celo telo je imel napeto, vsako mišico. Z boki je poskušal suniti navzgor, pa ga je potisnila nazaj, ga pogledala in rekla: ”Miruj…” Nato je vzela kurca v usta. Najprej glavico, stisnila jo je med ustnice, zdrsela navzdol in nazaj gor. Z dlanjo si je kurca pritisnila ob narahlo razprte ustnice in z njimi zdrsela dol, do jajc, ga s strani narahlo ugriznila, kot bi imela pred sabo sladoledno lučko in nato obliznila mesto ugriza in mu z jezikom polizala celega kurca. Spet ga je vzela v usta, sesala ga je, na tesno, roka pa je zvesto sledila ustnicam in stopnjevala pritisk. Čutila je kako je trzal, se napenjal, spustila je kurca iz ust in ga z eno roko drkala, z drugo mu je božala in gnetla jajca. Glavico si je prislonila na jezik in jo objela z ustnicami, ravno tisti trenutek, ko brizgnil, čutila je toplo seme na koncu jezika, pogoltnila je in nadaljevala s sesanjem, nežno, roka je malo popustila pristik, iz njega je izmolzla vse do zadnje kapljice.

Dvignila se je in se mu usedla na trebuh, sklonila se je naprej, po poljub, vendar je umaknil glavo. Prijela mu je obraz med dlani in ga zasukala k sebi. Srepel je vanjo, njegov pogled je bil še komajda človeški. Poljubila ga je. Odzval se je, sprva zadržano, potem pa čedalje bolj ihtavo, hlastajoče. Odlepila je ustnice od njegovih in ga pobožala po razmršenih laseh. Zlezla je še malo višje, do njegovega prsnega koša, prijela ga je za ramena in se potegnila navzgor, da je njena mokra, vroča pička puščala vlažno sled na njegovi koži. Dvignila se je na kolena, z rokami se je naslonila na zid in obstala pred njim, s pičko nekaj centimetrov proč od njegovega obraza. Stegnil se je naprej, z jezikom se je dotaknil njene kože, pa se je malo umaknila. Planil je po njej, prav zarenčal je, za las se mu je izmaknila, da ji ni zaril zob v nežno meso.

Globoko je dihala, srce pa je bilo kot ponorelo.

Ozračje je bilo nabito z energijo, ki se je občutila kot nevarnost. Čeprav je bil on privezan, se je nemočno počutila ona. Kot plen, ki se zaveda, da bo vsak trenutek ujet in raztrgan pri živem telesu. Vedela kako se mu zamegli razum, kako lahko podivja.

Pa vendar, nekje v sebi mu je zaupala. Bila je prepričana, da ne bo ugriznil roke, ki hrani in boža njegovo dušo.

Dvignil je glavo in spet se je pomaknila malo bližje. Zagnal se je vanjo in se ji prisesal v pičko, da je mislila da se nikoli več ne bo zmogla odlepiti od njega. Celo telo ji je zadrhtelo, zaječala je od užitka, ki ji je preplavil telo, ko se je z jezikom zaganjal vanjo, ji ga vtikal v tesno špranjico, ji lizal ščegija, ona pa je mešala z boki, uprta v zid, se nasajala na njegov jezik, z eno roko ga je prijela za glavo in še bolj prižela k sebi, čutila je kako se nabira v njej, v dnu trebuha in se širi po celem telesu, prepustila se je, poplnoma, ni se spomnila da bi ji kdaj prišlo tako silovito, skoraj nevzdržno, s težavo se je obvladovala, da se ni odmaknila, da je ostala tako, s pičko na njegovem jeziku, medtem ko so ji telo stresali krči neopisljivega užitka.

Noge so ji klecnile, v rokah ni imela več moči, sesedla se mu je na prsni koš, s prsti je zdrsela po napetih mišicah njegovih zvezanih rok, on pa se ji je zagrizel v trebuh, sicer ne preveč grobo, a vseeno boleče. Ni ji bilo mar.

Tako sta ostala nekaj časa. Dvignila se je, se z dlanmi uprla ob njegove prsi in se počasi odrinila nazaj. Na zadnjici je začutila trdoto njegovega kurca. Rahlo se je privzdignila in zdrsela s pičko po njem. Dvignila se je na kolena, z roko prijela kurca in ga vodila po vroči, premočeni pički, gor in dol. Ječal in stokal je, zmajeval z glavo, pogledoval proti njej in spet omahnil vznak, ona pa je nastavila kurca in se počasi nasadila nanj. Nagnila se je nazaj, se z dlanmi naslonila na njegova stegna in težo telesa prenesla na stopala. Tako da je imel prost pogled med njena široko razkrečena stegna, na pičko, kako požira njegovega kurca.

”Odveži me!!” je zasikal. Oči so mu še vedno divje žarele, po čelu so mu polzele kapljice potu.

”Ne!” je na kratko dahnila.

Spet se je nagnila naprej, v stegnih je čutila pekočo bolečino. Zarila mu je prste v dlake na prsih in se nabijala na njegovega kurca. Skoraj ni verjela, da ga je z tako lahkoto sprejemala vase. On pa je suval z boki navzgor, zaganjal se je vanjo, vedno bolj silovito, ujela sta se v divjem, skoraj živalskem ritmu, ki je vodil k še enemu eksplozivnemu orgazmu. Prišlo jima je skoraj istočasno, njej kakšno sekundo za tem, ko je začel špricati vanjo, zgrabila ga je za lase, mu povlekla glavo nazaj, se mu zagrizla v vrat, se še enkrat nasadila in omahnila nanj.

Ko je dvignila glavo in ga pogledala, je dihal umirjeno, z zaprtimi očmi. Lase je imel premočene od potu, prav tako dlake na prsih, koža se mu je vlažno lesketala. Podrgnila se je ob njegovo neobrito lice, pogledal jo je in se nasmehnil. Cuknil je z rokami naprej in zavzdihnil.

Vstala je. Čutila je, kako ji sperma polzi po stegnih, pobrala je majico s tal, se obrisala in odšla v kuhinjo. Vrnila se je s škarjami. Povzpela se je nanj, se nagnila naprej in se z joški podrgnila po njegovem obrazu. Prisesal se je na bradavico, da je zastokala. Prerezala je tkanino, ki se mu je zažirala v zapestje. Najprej na eni, nato še na drugi roki. Dvignil se je in si pomel zapestji.

Sedela mu je v naročju in čakala. kaj bo storil.

Dvignil je pogled z razbolenih zapestij in se zazrl vanjo.

Srce ji je obstalo. Divji, skoraj blazen pogled.

Z eno roko jo je prijel čez hrbet, z drugo jo je zagrabil pod rit in jo prevalil naprej. Planil je po njej, jo poljubljal, grizel ustnice, ušesne mečice, zobe ji je zaril v vrat, njegove roke so bile vsepovsod po njej, v laseh, stiskale so jo za vrat, grabile po joških, nato so jih zamenjale njegove ustnice, prisesal se ji je na bradavico, najprej na eno, nato še na drugo, z rokami je šel nižje, jo zagrabil za rit in jo privzdignil. Stiskal ji je ritnice, da so se ji prsti zažirali v meso, medtem ko so njegova usta hlastala po njenem telesu.

Zgubljala je pamet, mešalo se ji je, od užitka, pomešanega z bolečino. In s strahom.

Prijel jo je pod koleni in ji pritisnil noge ob prsni koš. Zagnal se je v njeno vročo pičko, zalizal se je vanjo, da jo je kar privzdignilo. Počasi je vtaknil vanjo dva prsta, ju izvlekel in ponovno zavrtal vanjo. Lizal in sesal ji je ščegija, medtem ko jo je fukal s prsti, vedno bolj divje, nekontrolirano. Zarila je nohte v tkanino kavča, ječala je, stokala in se zvijala pod njim.

Dvignil se je, jo zagrabil in jo prevalil na trebuh. Prijel jo je za boke in ji privzdignil rit, oprla se je na nadlahti in se ugriznila v ustnico. Z eno roko jo je pobožal po usločenem hrbtu, z drugo je nastavil kurca in ji ga zarinil, celega, v enem sunku. Zavpila je, zdelo se ji je, da ji je premaknil vso drobovje, on pa se ni ustavil, suval, nabijal je vanjo, jo držal za boke in vlekel nase. Kljub bolečini, kljub temu da se ji je zdelo, da jo bo raztrgal, je uživala, v vsaki celici telesa je čutila njegovega kurca. Ko ji je prišlo, je mislila da bo omedlela. Vse mišice so se ji napele, telo se ji je zvilo v krču, z roko je segla nazaj in mu zasadila nohte v trebuh, ga poskušala odriniti, umiriti.

Zagrabil jo je za zapestje, zarenčal vanjo ”Prasica!” in se še bolj divje zaganjal vanjo, dokler ni še zadnjič sunil, iz ust se mu je izvil skoraj živalski stok, ko je špricnil vanjo, čutila je kurca, kako utripa, se napenja in brizga vanjo. Stisnila je mišice v pički, narahlo mešala z boki, dokler se ni popolnoma umiril in omahnil nanjo.

Teža njegovega telesa ji je bila všeč, vendar se je prevalil z nje in jo potegnil sebi. Položila mu je glavo na prsi in zaprla oči.

Tako sta ležala kar nekaj časa, brez besed, slišati je bilo samo umirjajoče se dihanje.

Poljubil jo je na lase. ”Nič ti nisem naredil…” je dahnil. Bolj vprašal, ko rekel.

”Ne. ” je zašepetala. ”Nisi.”

”Ampak sem hotel…” je zastokal.

”Vem. ” je rekla in ga poljubila na bradavičko.

Močno jo je prižel k sebi. ”Saj….je obema jasno, da se tole ne bo več zgodilo…Veva kaj bi to pomenilo…” je tiho rekel.

”Ja. Menda res veva.” mu je odgovorila.

”Da se me ne boš izogibal zdaj…” mu je proseče zašepetala na uho.

Spet jo je sisnil k sebi.

”Ne. Ne bom. Mogoče kak dan, dva, da tole po svoje prebavim. Drugače pa ne.”

Pomolčal je in nadaljeval: ”Dovolj se poznava, dovolj veva drug od drugem, da razumeva kaj se je danes zgodilo.” Ni bila čisto prepičana, vendar je vedela kaj je hotel povedati.

Prikimala je in mu zapletla prste v skodrane dlake.