Gremo!

Privzet

pomislim
da preveč razmišljam
že to
da razmišljam o tem
da preveč razmišljam
ni zdravo
zdravo je jabolko
a kaj ko imam raje meso
med poskusom ogleda
prizora brutalnega posilstva
(zver je lačna in besni)
me prešine
kaj je to z mano?
sem omejena
je to pogum ali norost
preponižna
sem pička
zakaj zakaj zakaj
vedno stiskam zobe
in grem dalje
mrmraje si v brado
tako pač je
se zgodi
življenje je prasica
saj sem tudi jaz
gremo gremo
naprej!

kriči, ženska kriči in praskaj,
obupuj,
jokaj in meči se ob tla,
zlomi se že, prekleto!
ne bodi vendar
tako zategnjena

lahko me posiliš
sprejmem tudi udarce
levo lice
pa še desno
lahko mi odsekaš roko
izruvaš srce
izbiješ zobe
še vedno jih bom stiskala
imaginarne
in gremo gremo!
se zgodi
življenje pač

zakolnem
polglasno
glasno
glasneje
jebem vse po spisku
življenju

zmajujte z glavo
ccc vulgarno
umikajte pogled
in vijte roke v nebo
tisti bolj nadarjeni
lahko tudi zardite
pobledite
kot je gnadi ljubše

preklinjala bom
kot star knap
ali mornar
ali hribovski omejenec
ne vem točno
iz koga se je trenutno
aktualno norčevati
iz pljuč bom potegnila
ves kadilski gnoj
zadnjih dvajsetih let
(ne vem kako to storiš
a zagotovo se da
saj sem videla v filmih)
in pljunila prek rame
vulgarno
in prostaško
pfej življenje
pfej
zbudi se deklica
zbudi se
stisni zobe
in gremo!

nikomur ne bo treba
mi izbiti zob
zgulila jih bom sama
do krvavečih dlesni
lahko pa mi
narišete nasmeh
kdor si drzne

razvijam gibe, tike,
ki mi ledenijo kri v žilah, mar postajam ona?
z grozljivo, androidno gracioznostjo,
luske še poženem
in mogočna, vranje črna
krila!
dvignila se bom,
visoko, višje,
najvišje obljudeno,
skozlala bom po vas
ves gnev, žolč
in svinarijo.
zbudi se, deklica!
sama sebi paradoks,
mizantrop,
k sočuti z ljudmi!

si z meter petdeset
prevelik
za namišljene prijatelje?
namišljene sovražnike?

gremo gremo gremo!
pogladila si bom obraz
kot bi bil
iz plastelina
si nadela nasmeh
po želji
mil in nežen
prisrčen
mogoče nagajiv
lahko tudi trapast
malce bebav
zraven bom gratis
trikrat trepnila s trepalnicami
namazanimi
s črno maskaro
hvalili me boste
in gladili
posegali po meni
mi ponujali
svojo hrano
nasvete in otroke
a ne opazili
kako zmajujem z glavo
se umikam
z nasmehom na obrazu
in grozo v očeh
dokler ne bom šavsnila
takrat
vsak opazi grozo
a zgolj svojo

stisni zobe
in gremo!

preveč razmišljam
in ni zdravo
izklop
lobotomija
bila bi bebček
vodenoglav
sedela v kotu
in z glavo butala ob zid
z blaženim izrazom
na obrazu

je mar lahko huje?