Tik. Ob 20:16

Privzet

Imena.

Klešem jih

v skale,

da bi meso

preveč

ne krvavelo.

Njih šepet,

tuleč,

prek droba

in drhtečih udov

žene v blaznost

vso zverjad.

Uho,

ne sliši.

Dlani vedo.

Med prsti,

trepetavimi,

žvižgaje

švigne hlad.

Za hip,

brezbrižno,

s strani,

zveni

kakor obljuba,

večna, mehka

in pogubna.