Kazen

Privzet

5169b6020c4b1bb63c2c7c2ffb013ebe

Meso se zdrzne

pod težo dlani,

zastane dih

in obstane srce.

Pekoče se

razširi

rdečica,

od ritnic

preko droba,

vse do senc.

Namesto poljuba

na žgočo kožo

mi nameniš ugriz.

Preštejem jih,

vse,

ne v številkah,

njih vrednost

izmerim v solzah,

ki zdrsnejo

preko lic.

 

Nikoli

Privzet

1461110_503602746404292_831133270_n

Misli so tako…zahrbtne.

Kot zlovešča bitja, ki se skrivajo v sencah in polmraku. Ne vidim jih, a vem da so tam, pazljivo motrim vse okoli sebe, pa se kljub temu priplazijo, v tem trenutku še nič, v naslednjem pa že začutim njih sapo, težko in vročo, tik ob licu in ledene prste, ki se oklenejo vratu, udov, telesa, držijo me v jeklenem primežu, kot v pasti, kovinski čeljusti, ki se nepopustljivo zažira v tkivo, mesari ga, bolj kot se upiram, močnejši je prijem in nato končno popustim, se vdam, pustim da planejo in me odvlečejo v brezmejno mrakobo, kjer se predam sladostrastni agoniji, ki mi je pravzaprav ljuba, domača, saj je tako poznana, na nek način varna in udobna.

Tokrat se upiram, ponovno.

Stojim na pogorišču nekega življenja, vse kar je ostalo, je zloženo v dve kartonski škatli in črno vrečo. Stojim trdno, ne dovolim si klecniti, zrem predse, odločno, malce kujavo, pepel, ki se dviga in vrtinči okoli mene, mi megli pogled, pomešan s solzami mi strahotno draži oči, ampak vem, kaj je moj cilj. Čeprav ne vem, kje je. Za začetek bo dovolj.

Ljudje, ne zadostujemo si.

Nismo si dovolj, nikoli. Preveč smo si, ali pa premalo. In kadar smo si preveč, si želimo nečesa, kar je manj, ko pa smo si premalo, koprnimo po tistem več.
Bojimo se, vsega, kar nam je nepoznano, tuje. In ubijamo vse, česar se bojimo.Kače, krastače, pajke. Ljubezen. S krepelcem, z okovano peto škornja, zastrupimo, zabodemo, zadušimo. Ali vsaj preženemo, poskrbimo da ostnejo čimdlje stran.

Jaz ostajam, nekje daleč stran.

Zabodena in pregnana. Z začudenjem se poigravam z mislimi. Vedno se zgodi vse, kar se naj ne bi zgodilo nikoli. Besede so mi predrle prsni koš, kot sulice z nazobčano ostjo, s katero trgajo tkivo na svoji poti skozi torzo. Tako boleče odmeva. Nikoli…